PSIHOTERAPIJA

Beseda psihoterapija izvira iz grških besed psyche, kar pomeni duša, duh ali dih in besede therapeuein, ki pomeni negovati ali zdraviti. Psihoterapija je torej način pomoči posameznikom, parom in družinam, ki bi radi izboljšali kvaliteto svojega »duha« oziroma življenja in je način samo-spoznavanja in spreminjanja. Psihoterapija je znanstveno utemeljena disciplina, ki temelji na psihoterapevtskem odnosu in različnih metodah dela, katerih cilj je osebna rast, polno občutenje življenja, učinkovito obvladovanje življenja, občutek smisla in vzpostavljanje zadovoljujočih odnosov.

PSIHIATER / PSIHOLOG / KLINIČNI PSIHOLOG / PSIHOTERAPEVT

Psihiater
Psihiater je zdravnik s končano Medicinsko fakulteto in specializacijo iz psihiatrije, ki dela v zdravstvenem domu, bolnišnici in/ali privatni praksi. Psihiater ni usposobljen za izvajanje psihološkega testiranja, je pa (edini) usposobljen za zdravljenje z zdravili (antidepresivi, anksiolitiki, itd.). Psihoterapijo uporablja le če ima dodatno pridobljena znanja, ki pa v študiju niso zajeta.

Psiholog
Psiholog je diplomant, ki je končal študij psihologije in je usposobljen za psihološka testiranja in svetovanja v okviru šol, socialnih zavodov, podjetij, zaporov, itd. Za delo v zdravstvu je potrebna specializacija iz klinične psihologije, kjer pridobi znanja za poglobljeno diagnostiko za potrebe psihiatra. Psihoterapijo lahko uporablja le če ima pridobljena dodatna znanja.

Psihoterapevt

Psihoterapevt ima končano eno izmed humanističnih fakultet ter psihoterapevtsko edukacijo iz ene izmed psihoterapevtskih pristopov (vedenjsko-kognitivna psihoterapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, transakcijska analiza, itd.). Ne more pa opravljati psiholoških testiranj ali predpisovati zdravil.

Komu je namenjena psihoterapija?

Psihoterapija pomaga pri težavah s:

Psihoterapevtski programi - Management stresa

Svet se na vseh področjih vedno hitreje spreminja in od nas terja, da se mu prilagajamo. Lahko bi rekli, da so tudi zahteve vedno večje, časa za prilagoditev pa je vedno manj.

Posledica je stres. Zato vedno bolj v ospredje prihaja potreba po učinkovitem obvladovanju stresa. Program Management stresa temelji na čuječnosti (mindfulness), ki je praksa zavedanja in opazovanja našega trenutnega doživljanja ter na tehnikah meditacije in joge. Tako program združuje znanstveno raziskano prakso čuječnosti, spoznanja pozitivne psihologije in integrativne psihoterapije in tehnike, ki jih jogiji uporabljajo že tisočletja.

Delavnica management stresa

Program je namenjen vsem, ki se želite naučiti obvladovati stres in izboljšati kvaliteto življenja, še posebej pa za obvladovanje naslednjih težav:

Namen programa je povečati sposobnost sproščanja in doživljanja občutka miru s čimer se poveča entuziazem in sposobnost obvladovanja stresnih situacij in sprejemanje življenja takšnega kot je.

INDIVIDUALNA PSIHOTERAPIJA

Individualna psihoterapija je namenjena predelavi osebnih težav s ciljem trajnih sprememb in osebne rasti.

INDIVIDUALNA PSIHOTERAPIJA

Poteka med terapevtom in enim klientom, kjer se ustvari varno in zaupno okolje za razreševanje težav in stisk oziroma osebno rast. Individualna psihoterapija je proces, namenjen predelavi osebnih težav s ciljem trajnih sprememb. Spreminjamo odnos do samega sebe s čimer pa se posledično spreminjajo tudi odnosi z drugimi. Individualna terapija omogoča, da posameznik preko kontakta ali odnosa, ki ga vzpostavi s terapevtom, bolje spozna sebe, se zaveda sebe, svojih možnosti ter odgovornosti do tega, kako doživlja svoje življenje tukaj in zdaj. Dolžina psihoterapije je odvisna od posameznikove motiviranosti in njegove potrebe po spremembi. Prednost individualne psihoterapije je, da se lahko psihoterapevt popolnoma posveti enemu klientu zaradi česar se hitreje vzpostavi varen in zaupen odnos, kot v primeru skupinske psihoterapije.

PARTNERSKA PSIHOTERAPIJA

Partnerska psihoterapija se osredotoča na odnos in komunikacijo med partnerjema.

PARTNERSKA PSIHOTERAPIJA

Poteka med psihoterapevtom in parom, ki bi želel izboljšati partnerski odnos. Pari se ponavadi po pomoč v psihoterapijo zatečejo zaradi težav s komunikacijo, z zaupanjem, odtujenostjo, nepredelanimi zamerami, težav v spolnosti in podobno. Partnerska terapija poteka podobno kot individualna, poudarek pa je na odnosu med partnerjema, zato pa je tudi zelo pomembno, da se ustvari varno okolje, kjer lahko komunikacija med partnerjema nemoteno poteka. Partnerska terapija pomaga z uporabo različnih tehnik poiskati in mobilizirati vire, ki so potrebni za izgradnjo boljšega partnerskega odnosa. Partnerska psihoterapija vam lahko tudi razkrije drugačen, nov pogled tako na težavo kot tudi na partnerja.

SKUPINSKA PSIHOTERAPIJA

Skupinska psihoterapija je priporočljiva za tiste, ki želijo podporo skupine oz. imajo težave v medosebnih odnosih na splošno.

SKUPINSKA PSIHOTERAPIJA

Poteka v skupini najmanj šestih članov in največ dvanajstih. Ponavadi se skupina srečuje enkrat na teden po tri ure. Psihoterapevt vzpodbuja komunikacijo in razkrivanje posameznikovih težav skupini, zato je skupinska psihoterapija primerna predvsem za tiste, ki se želijo naučiti ali ponovno vzpostaviti zaupne odnose in navezanost s skupino. V skupini posameznik raziskuje sebe v odnosu z drugimi. V skupinski psihoterapiji v primerjavi z individualno običajno traja dlje, da se v skupini ustvari zaupno in varno okolje, vendar pa je njena prednosti, da osebnostno rastemo v odnosu in s podporo drugih članov skupine. Oblikujejo se lahko tudi skupine, katerih člani imajo podobne težave (depresija, obvladovanje jeze, težave v spolnosti,…).

DRUŽINSKA PSIHOTERAPIJA

Družinska psihoterapija je podobna partnerski terapiji, vendar v njej sodelujejo tudi otroci.

DRUŽINSKA PSIHOTERAPIJA

Poteka med terapevtom (včasih celo dvema) in družino, ki se je znašla v stiski zaradi različnih razlogov. Težave v družini se velikokrat kažejo skozi vedenje otrok, saj otroci tako opozarjajo na svojo stisko. V družinsko psihoterapijo so običajno vključeni vsi družinski člani, saj je zelo pomembno, da se ponovno vzpostavita stik in komunikacija med vsemi člani. V posameznih primerih je sicer tudi mogoče (in dovolj), da se mladostnik vključi v individualno terapijo, vendar se je potrebo zavedati, da je obravnava celotne družine uspešnejša. Včasih družine potrebujejo pomoč pri prebolevanju izgube ali ob spoznanju, da je ločitev neizogibna.

POTEK PSIHOTERAPIJE

Na prvem uvodnem srečanju spoznate potek psihoterapije in psihoterapevtov način dela. Na podlagi definiranega problema se na uvodnem srečanju se tudi sklene terapevtski dogovor o trajanju in ciljih psihoterapije.

Srečanja potekajo redno, običajno enkrat tedensko in trajajo 50 minut. Stalnost srečanj je pomembna, saj zagotavlja kontinuiteto in nemoten potek terapije, ki omogoča napredek.

Etični kodeks

Pri svojem delu spoštujem Kodeks etike in profesionalne prakse Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo (SINTA) ter Etični kodeks SKZP.

PSIHOTERAPIJA IN ZAUPNOST INFORMACIJ

Zaupnost informacij v psihoterapiji je sicer podrobneje opredeljena v Kodeksu etike in profesionalne prakse, ki določa, da je zaupnost v dobri psihoterapevtski praksi samoumevna ter da se vsi pogovori med psihoterapevtom in klientom obravnavajo kot zaupni. Psihoterapevt tudi dolžan zagotoviti delovno okolje, v katerem je zagotovljena tudi zasebnost. Psihoterapevt se drži načela zaupnosti tudi po zaključku psihoterapije. Psihoterapevt upošteva tudi določila Zakona o varstvu osebnih podatkov.

INTEGRATIVNA PSIHOTERAPIJA

INTEGRATIVNA PSIHOTERAPIJA

Integrativna relacijska psihoterapija poudarja pomembnost edinstvenega in celostnega pristopa pri delu z ljudmi. Njen cilj je integracija osebnosti, oziroma drugače povedano integracija čustvenih, kognitivnih in fizioloških sistemov posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije.

Integrativna psihoterapija izhaja iz prepričanja, da se posamezne psihoterapevtske šole osredotočajo zgolj na en vidik človekove osebnosti, zato integrativna psihoterapija povezuje različne pristope psihoterapije kot so transakcijska analiza, sodobna psihoanalitična terapija, kognitivno-vedenjska terapija, gestalt terapija in druge pristope oziroma modalitete. S tem zagotavlja uspešno psihoterapijo za vsakogar, saj se psihoterapija prilagaja posamezniku in ne posameznik psihoterapiji.

Integrativna psihoterapija pa je tudi relacijska psihoterapija, saj se zaveda, da je posameznik socialno bitje, ki ga definirajo tudi odnosi z drugimi, zato je v terapiji izjemno pomemben tudi odnos med klientom in psihoterapevtom.

Na sliki je Richard Erskine, utemeljitelj enega izmed integrativnih psihoterapevtskih pristopov.

VEDENJSKO KOGNITIVNA PSIHOTERAPIJA

VEDENJSKO KOGNITIVNA PSIHOTERAPIJA

Vedenjsko kognitivna terapija je kombinacija dveh psihoterapevtskih pristopov in sicer vedenjske psihoterapije in kognitivne psihoterapije. V zadnjem času je postala ena od najpopularnejših psihoterapevtskih pristopov zdravljenja, saj je relativno kratka in časovno omejena oblika psihoterapije, ki se osredotoča predvsem na simptome.

Če se je klasična vedenjska psihoterapija osredotočala na modifikacijo vedenja, je osnovna ideja kognitivne psihoterapije je, da igrajo miselni procesi najpomembnejšo vlogo pri nastanku in vzdrževanju psihičnih motenj. V kognitivni psihoterapiji se zato skuša z različnimi psihoterapevtskimi tehnikami vplivati na naše misli, s čimer naj bi se dosegla tudi sprememba v čustvenem doživljanju in vedenju. Kognitivna psihoterapija se zato najprej osredotoča na prepoznavanje omejujočih misli, čemur nato sledi spreminjanje in nadomeščanje le teh z bolj funkcionalnimi.

Kognitivna psihoterapija za najpogostejše omejujoče misli opredeli: »vse ali nič« mišljenje, posploševanje, negativno napovedovanje prihodnosti, izključevanje pozitivnega in poveličevanje negativnega, »branje misli«, tunelsko gledanje. Ta pristop psihoterapije veliko pozornost namenja tudi t.i. negativnim avtomatskim mislim, ki jih posameznik formira na podlagi preteklih izkušenj.

Na sliki je dr. Albert Ellis utemeljitelj vedenjsko kognitivne psihoterapije.

GEŠTALT PSIHOTERAPIJA

GESTALT PSIHOTERAPIJA

Gestalt terapija je ena od humanističnih psihoterapevtskih modalitet. Utemeljitelj gestalt terapije je nemški psihiater Frederick Perls (na sliki). Ime za svojo psihoterapijo si je Perls sposodil od gestalt (ali likovne) psihologije, ki je poudarjala celoto duševnega dogajanja. Njen najpomembnejši prispevek k psihologiji so bila spoznanja o človekovem zaznavanju. Človekovo doživljanje se organizira tako, da zavzema osrednjo pozornost notranje ali zunanje dogajanje, ki je v hierarhiji trenutnih človekovih potreb najvišje. To dogajanje tvori lik ali figuro, medtem ko vse ostalo predstavlja ozadje. Poleg tega gestalt psihologija predvideva, da v človeku obstajata dve tendenci: po formiranju gestaltov ali organizirane celote ter tendenca po zaključevanju, oziroma formiranju pomena.

Osrednji pojem v gestalt terapiji je kontakt, ki ga v različnih pristopih v okviru gestalt terapije različno razumejo, v osnovi pa to pomeni biti »tukaj in zdaj«, oziroma kot biti živ in v kontaktu z drugimi in okoljem s celotnim spektrom občutkov, misli in ravnanj.

Iz gestalt terapije tudi izvira pojem ustaljen gestalt ali fixed gestalt (ang.), ki ga nekateri definirajo kot nedokončani gestalt z izvorom v otroštvu in ki vpliva na življenje v odraslosti, tako da nadomestijo naraven odziv z nekim drugim odzivom. Cilj gestalt terapije je torej zaključevanje nedokončanih gestaltov, oziroma razvijanje kapacitete biti »tukaj in zdaj«.

PSIHOANALITIČNA TERAPIJA

PSIHOANALITIČNA TERAPIJA

Utemeljitelj psihoanalitične terapije je dr. Sigmund Freud (na sliki), ki temelji na odkritju nezavednega, ki vpliva na naše vedenje, čustva, misli, medosebne odnose, itd. Psihoanalitična teorija predvideva, da v ozadju psihičnih težav ležijo notranji konflikti in vzorci vedenja, ki se jih ne zavedamo. Pri tem pristopu psihoterapije se nezavedno in njihov pomen odkriva preko prostih asociacij, sanj in fantazij. V zadnjem času pa na pomenu pridobiva tudi dinamika interakcije med psihoterapevtom in posameznikom.
Klasična psihoanaliza v zadnjem času izgublja na popularnosti, saj velja za eno izmed dolgotrajneših psihoterapij. Poteka lahko več let po tri do petkrat tedensko.

TRANSAKCIJSKA ANALIZA

TRANSAKCIJSKA ANALIZA

Definicija ITAA transakcijsko analizo opredeljuje kot teorijo osebnosti kot tudi sistemsko psihoterapijo za osebnostno rast in osebnostno spremembo. Je psihološka in socialna teorija osebnostne spremembe in predstavlja celovit znanstveno-humanistični pristop. Njen utemeljitelj je bil ameriški psihiater Eric Berne. (na sliki).

Transakcijska analiza kot psihoterapija za doseganje želenih osebnostnih sprememb v mišljenju, čustvovanju in obnašanju izhaja iz teorije osebnosti, katerih osnova so ego stanja Ekstereopsihe, Neopsihe in Arhepsihe (oziroma Starša, Odraslega in Otroka). Teorija predvideva, da v komunikaciji med dvema posameznikoma, poteka pravzaprav komunikacija med posameznimi ego stanji, ki jih imenujejo transakcije.

Posebno pozornost klasična Transakcijska analiza namenja specifičnim sporočilom, ki so bila predana iz ego stanja Starša in Otroka avtoritet (Skriptne zapovedi in Prepovedi) ter reakcijam osebe otroškega jaza nanje (Skriptne odločitve), saj se v teh dveh ego stanjih nahajajo neintegrirane oz. omejujoče vsebine.

Realitetna terapija

Telesno orientirana psihoterapija

Sistemska psihoterapija

Logoterapija

Drugi psihoanalitični pristopi

Cenik psihoterapije

Uvodno srečanje: 15 EUR

Individualna psihoterapija: 30 EUR (50 min)

Študentje, upokojenci, brezposelni in ostali s finančnimi težavami so upravičeni do nižje cene, ki se določi z dogovorom.

Ivan Mauko Jug

Svojo formalno izobrazbo sem pridobil z diplomo Fakultete za družbene vede, kjer sem tudi dokončal magistrski študij. Izobraževanje nadaljujem s študijem psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru, trenutno pa sem tudi specializant integrativne psihoterapije na inštitutu IPSA (Inštitut za integrativno psihoterapijo in svetovanje) v Ljubljani. Sem član Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo (SINTA), ki deluje pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.

Poleg psihoterapije in psihologije, me zelo zanima tudi duhovni aspekt človeka, zato v bodoče želim še več svojega časa posvetiti raziskovanju tega področja. Menim namreč, da meditacija, joga in duhovnost nasploh ponujajo veliko možnosti za duhovno in duševno rast človeka, zato tudi svoje znanje s tega področja uporabljam v psihoterapiji.

Kontakt

Psihoterapija se izvaja v Celju

Ivan Mauko Jug
Telefon: 040 556 591

Prenesi Adobe Flash player