Socialna anksioznost

Raziskave kažejo, da naj bi za socialno anksioznostjo trpelo od 8–11 % ljudi. O socialni anksioznosti ali socialni fobiji govorimo takrat, ko posameznik doživlja nenehen in neracionalen strah pred družabnimi (socialnimi) situacijami, v katerih bi jih drugi ljudje lahko ocenjevali, preverjali, obsojali ali posmehovali. Strah je lahko še močnejši če posameznik meni, da bo v teh situacijah doživel ponižanje ali da se bo osramotil. Kaže se tudi kot strah pred javnim nastopanjem. Velikokrat ljudje socialno fobijo zamenjujejo z nizko samopodobo, nedružabnostjo ali sramežljivostjo. Vendar se je treba zavedati, da je bila lahko oseba pred pojavom socialno anksioznostjo zelo družabna, v času socialne anksioznosti pa ne čutijo sramu pred socialno situacijo temveč zgolj strah. Je pa potrebno omeniti, da čeprav nizka samopodoba in socialna anksioznost nista sinonima, sta pa oba pojma tesno povezana, saj posamezniki z nizko samopodobo prej razvijejo socialno anksioznost.

 

Vzroki za socialno anksioznost

Ko govorimo o vzrokih za pojav socialne fobije, ne smemo pozabiti, da podobno kot pri depresiji govorimo o kombinaciji bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov. 

 

Simptomi socialne anksioznosti ali socialne fobije

Simptomi socialne fobije so: razbijanje srca, zardevanje, potenje, tresenje glasu, želodčne težave, napetost mišic, tresenje, tiki, slabost, omotica, hiperventilacija in še bi lahko naštevali.

 

Situacije, ki izzovejo anksioznost so lahko zelo različne:Socialna fobija psihoterapija

• nastopanje v javnosti, 

• pogovor s sodelavci ali nadrejenimi,

• prisostvovanje in sodelovanje na predavanjih, seminarjih, izobraževanjih

• pogovor s tujci (tudi preko telefona) in spoznavanje novih ljudi,

• zmenki in razvijanje resnejših zvez,

• telefoniranje ali javljanje na telefon,

• uporabljanje javnih stranišč,

• nakupovanje, 

• obisk frizerja,

• jesti, piti ali pisati na javnem mestu.

 

Včasih tudi socialna fobija ni vezana na neki točno določen prostor ali osebo, temveč se lahko pojavi v popolnoma novem okolju ali med neznanimi ljudmi. Lahko se pojavi recimo med sprehajanjem v nakupovalnem ali celo po cesti, če imamo občutek, da nas drugi opazujejo.

V želji obvladati ta strah se nekateri zatekajo k zlorabi alkohola in drugih drog ali pa se popolnoma izogibajo socialnim situacijam, ki pa ima lahko za posledico opustitev študija, službenih obveznosti, druženja s prijatelji in v skrajni obliki celo do razmišljanja o samomoru. Velikokrat se tej motnji pridruži še depresija.

 

Zdravljenje socialne anksioznosti

Socialna anksioznost se lahko uspešno zdravi z različnimi psihoterapevtskimi pristopi in zdravili, vendar pa je zelo težko napovedati, kako dolgo bo zdravljenje trajalo, saj je to v veliki meri odvisno od posameznika in od »teže« fobije. Za zdravljenje se predpisujejo anksiolitiki in pa antidepresivi. Čeprav so anksiolitiki zelo učinkoviti, nekateri povzročajo odvisnost, zato jih zdravniki običajno predpisujejo za krajši čas. Največkrat je potrebna še psihoterapija, v kateri pa se največkrat uporablja sistematična desenzitizacija, v preteklosti pa se je celo uporabljalo izpostavljanje.