Anoreksija je motnja hranjenja, ki se kaže kot obsedenost z lastno telesno težo in z zaužito hrano, saj se oseba v splošnem počuti pretežka ali predebela. Nekateri celo vedo ali spoznajo, da so suhi, vendar so še vedno preokupirani s posameznimi deli svojega telesa (zadnjica, boki, stegna,…). Oseba z anoreksijo poskuša ohraniti telesno težo, ki je daleč pod normalno za njihovo starost in višino. Da bi preprečila pridobivanje telesne teže ali da še naprej izgubljala težo, strada ali pretirano vadi.

Anoreksija je nezdrav poskus obvladovanja čustvene težave. Oseba z anoreksijo pogosto enači vitkost z lastno vrednostjo. Izguba telesne teže je dojeta kot dosežek in znak samodiscipline, medtem ko povečanje telesne teže spremlja samokritika in občutek nezmožnosti samokontrole.

Simptomi anoreksije nevroze: 

• občutna izguba telesne teže, 

• neustrezno dojemanje podobe svojega telesa in telesne teže, 

• pretiravanje s športom ali vadbo, 

• samotarstvo in/ali depresivno razpoloženje,

• pretirano čustveno in razdražljivo vedenje ali odsotnost čustev 

• motnje spanja, 

• izguba menstruacije, zmanjšano zanimanje za spolnost,

• težnja k popolnosti, kontroli,

• občutek mrazenja, slaba prekrvitev.

Dva podtipa anoreksije nervoze

Anoreksijo nevrozo delimo na dva podtipa, ki se med samo razlikujeta zgolj v načinu kako oseba znižuje in ohranja nizko telesno težo.

Restriktivni tip 

Oseba s pomočjo hujšanja, stradanja ali pretirane telovadbe vzdržuje ali znižuje lastno telesno težo. Med epizodo anoreksije nervoze oseba ni redno vključena v basanje s hrano ali očiščevalno vedenje (samoizzvano bruhanje, zlorabo laksativov, diuretikov, klistiranje).

Purgativni tip (angl. binge eating/purging type)

Med epizodo se anoreksična oseba redno prenajeda ali uporablja očiščevalne metode (samoizzvano bruhanje ali zlorabo laksativov, diuretikov ali klistir) – ali oboje skupaj. Večina oseb se poslužuje te dodatne metode najmanj enkrat tedensko.

V literaturi zasledimo tudi izraz bulimični tip anoreksije nervoze.

Potek in pogostost

Za anoreksijo nevrozo zboli do 1 % populacije. Čeprav stereotipno velja, da je to »ženska bolezen«, za njo trpijo tudi moški. Se pa pri ženskah pojavlja desetkrat pogosteje kot pri moških. Literatura pravi, da se pojavi nekje med 14 in 18 letom, le redko po 40. letu, čeprav praksa kaže, da se lahko pojavi že bistveno prej. Potek in rezultat anoreksije je zelo različen. Nekateri posamezniki popolnoma okrevajo po eni sami epizodi anoreksije nervoze, medtem ko se drugi z anoreksijo spopadajo več let. V slednjem primeru lahko govorimo o kronični obliki anoreksije nervoze. V skrajnih primerih se anoreksija lahko konča s smrtjo zaradi stradanja ali elektrolitskega neravnovesja. Ker pa anoreksijo velikokrat spremljajo tudi depresivni občutki, obstaja tudi večje tveganje za samomorilno vedenje.

Zdravljenje anoreksije nevroze

Zdravljenje je predvsem psihoterapevtsko. Nekatere simptome lahko pomagajo omiliti zdravila. V akutni fazi pa je pogosto potrebna hospitalizacija, usmerjena na stabilizacijo in pridobivanje telesne teže.