Bulimija ali bulimija nevroza

Bulimija ali medicinsko bulimija nevroza je bolezen pri kateri se izmenjujejo obdobja prenajedanja in različni neustrezni mehanizmi zmanjševanja telesne teže kot so bruhanje, jemanje odvajal ali diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost... Prisotna je preokupiranost z obliko svojega telesa, telesno težo in stalen strah pred debelostjo ter občutki pomanjkljivega nadzora nad lastnim hranjenjem. 

Osebe z bulimijo nervozo imajo večinoma ustrezno ali nekoliko povečano telesno težo. Med prenajedanjem oseba z bulimijo poje bistveno večje količine hrane kot večina ljudi, hrana pa je visoko kalorična. Prenajedanju sledi paničen strah pred debelostjo, zato se oseba z bulimijo zaužite hrane "znebi" z bruhanjem ali s pomočjo odvajal. Ob tem se izmenjujejo močni občutki krivde, jeze, gnusa, strahu in sramu. Velikokrat se nato oseba ponovno pomiri s hrano.

 

Tako kot anoreksija je tudi bulimija smrtno nevarna bolezen, ker poškoduje človekove vitalne organe, saj organizem ne dobi dovolj pomembnih mineralov in hranilnih snovi, ki omogočajo, da se telo pravilno razvija in deluje. Posledice so lahko: zabuhel obraz, ki je posledica otečenih obraznih in vratnih žlez, neenakomeren utrip srca, izčrpanost, šibke mišice, ponavljajoči se krči v želodcu, poškodbe črevesja, omedlevica, omotičnost, depresija in nespečnost, okvare srca, ledvic in želodca, napadi panike, dehidracija, propadanje zob, suha lišajasta koža itd.

 

Dva tipa bulimije

 

Enako kot pri anoreksiji poznamo dva tipa bulimije: purgativni tip, za katerega je značilno, da obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, ter nepurgativni tip, pri katerem obdobju prenajedanja sledita stradanje oziroma restriktivno hranjenje in pretirana telesna vadba.

 

Vzroki za bulimijo in pogostost

 

Po mnenju strokovnjakov bulimija nevroza nastane kot posledica prepleta več različnih vzrokov: genetske predispozicije, družinskih okoliščin, osebnostnih značilnosti in sociokulturnih vplivov. 

Za to motnjo zboli od 3 do 5 odstotkov populacije. Podobno kot pri anoreksiji pa so bolj ranljive ženske. Zboli namreč 8-krat več žensk kot moških.

 

Zdravljenje bulimije nevroze

 

Ker je posledica nezdravljene bulimije lahko tudi smrt, je treba ob sumu na bulimijo nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Ne smemo tudi zanemariti,  da so pri 75% žensk vseh starosti z bulimijo ugotovili tudi izraženo klinično sliko depresije (depresivno razpoloženje, pomanjkanje zanimanja, upad veselja, pomanjkanje energije, povečana utrujenost in/ali razdražljivost, izguba samozaupanja in samospoštovanja, neutemeljeni občutki krivde oziroma očitki, pogoste misli na smrt).

 

Psihoterapija je ustrezna oblika zdravljenja, v nekaterih primerih pa simptome pomagajo omiliti tudi zdravila. V kolikor so prisotne samomorilne misli z iskanjem pomoči ne odlašajte.